Mejna osebnostna motnja je vrsta duševne bolezni, ki jo označujemo tudi z izrazom borderline osebnostna motnja. A ne glede na poimenovanje gre za bolezen, ki vključuje značilne intenzivne spremembe razpoloženja, velike težave z vrednotenjem sebe in ne nazadnje impulzivno vedenje.
Za omenjeno stanje je značilno tudi to, da neredko povzroča tudi težave v medosebnih odnosih, in to lahko na prav vseh področjih posameznikovega življenja. Osebe s takšno duševno boleznijo doživljajo izjemno močna čustva. Njihovo gledanje na svet pa je črno-belo.
Specifični simptomi za mejno osebnostno motnjo
Vsekakor je dobro vedeti, kako lahko mejno osebnostno motnjo najlaže prepoznamo. Znaki oziroma simptomi se precej odražajo v odnosih z najbližjimi osebami. Po eni strani si prizadeta oseba želi tesnega ter ljubečega odnosa, po drugi strani pa jih prav takšen odnos straši in utesnjuje. Takšna oseba živi v nenehnem strahu, da jih bo ljubljena oseba zapustila. Svoj odnos pa hkrati neredko ogrožajo z impulzivnostjo ter z izbruhi jeze.
Mejna osebnostna motnja je prepoznana tudi po tem, da osebo, kadar se čuti blizu druge osebe, zajame panika. Boji se namreč, da se jo bo druga oseba povsem použila. Ko pa prizadeta oseba ostane sama, se počuti travmatično zapuščeno. Slabo in dobro v eni osebi slabo integrira, posledično torej doživlja črno-bel pogled na svet in ljudi.
Težko doživljanje več čustev hkrati
Mejna osebnostna motnja kaže tudi na izjemno težko doživljanje več čustev obenem. Prizadeta oseba ima namreč čustveno doživljanje izrazito z enim čustvom, ki jih preplavi v nekem trenutku. Izrazito intenzivna čustva ter čustvena nestabilnost pa vodita v neprestano nihanje med idealizacijo in oboževanjem.
Za omenjeno dinamiko čustev se v resnici skriva izjemno nizka samopodoba, prav tako občutek notranje praznine pa tudi težave z lastno identiteto. Slednja je zelo negotova. Neredko osebo s tovrstno motnjo spremljajo različne vrste odvisnosti, samopoškodbeno vedenje in seveda tudi misli na samomor.
Dejavniki tveganja za razvoj mejne osebnostne motnje
Dejstvo je, da na oblikovanje naše osebnostne strukture vplivajo tudi naše najbolj zgodnje izkušnje iz otroštva, ne nazadnje pa je za to odgovorna celo materina nosečnost. Na pojav in razvoj mejne strukture torej najbolj vplivajo dejavniki iz okolja, v katerem otrok raste oziroma odrašča.
Kakšna vrsta bolezni je bipolarna motnja
Bipolarna motnja vam je verjetno vsaj malo poznana. Nekoliko bolj pa ste se v to vrsto stanja poglobili, če imate v svoji neposredni bližini osebo, ki jo je takšna bolezen prizadela. V prvi vrsti pa nas navadno zanima, kaj je pravzaprav vzrok za njen nastanek.
Natančnih vzrokov za pojav bipolarne motnje v resnici ne poznamo. In ker ne vemo natančnih vzrokov, lahko torej rečemo, da za lahko za njo zboli prav vsak. Sicer pa bi bili v nastanek bipolarne motnje lahko vpleteni tudi nenormalni prenosi živčnih impulzov, napačni medcelični signali, ekspesija genov ali pa kronično poškodovani nevroni.
Gre pri bipolarni motnji morda za dedno bolezen
Nekateri strokovnjaki menijo, da je bipolarna motnja dedna bolezen. To pomeni, da je vzrok biološki. Zunanji stresorji pa so le sprožilci izbruha prve epizode. Na razvoj ter na potek bolezni oziroma motnje lahko torej vplivajo dejavniki okolja, ki jih povezujemo z doživljanjem stresa.
Prva epizoda bipolarne motnje se praviloma odvije po nekem večjem življenjskem dogodku, na primer po zamenjavi šole, po rojstvu otroka, po potovanju v druge časovne pasove. Seveda na sam potek lahko precej močno vplivajo tudi nekatere psihoaktivne snovi, zlasti kokain in alkohol. Pravilo je: več kot je zlorabe omenjenega, več je epizod.
Je osebnostna motnja ali slab značaj lahko vzrok za bipolarno motnjo
Bipolarna motnja se neredko povezuje tudi s slabim značajem ter osebnostno šibkostjo. Vedeti pa moramo, da omenjeni lastnosti nista vzrok za tovrstno motnjo. Dejstvo je, da ljudje v depresijo opuščajo dejavnosti, zanemarjajo svoje obveznosti ter si pomagajo celo z alkoholom pa tudi drogami. Obstaja velika verjetnost tudi za samomorilne misli oziroma samomorilno vedenje. V maniji oseba lahko pretirano zapravlja, neustrezno posluje, se povsem neprimerno vede, zapleta v romantične zveze ter podobno. Vsemu neredko sledijo precejšnje težave tako v družinskem kot tudi v poslovnem svetu.
Vsekakor je soočanje z bipolarno motnjo in njenimi posledicami izjemno huda preizkušnja za prav vse ljudi. Med okrevanjem mora prizadeta oseba prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Prav tako se mora naučiti življenjskega sloga, ki čim bolj vzdržuje stabilno razpoloženje. Bipolarna motnja tako še zdaleč ni izgovor za popuščanje oziroma za povsem neodgovorno vedenje.
